-
1 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)
См. также в других словарях:
premágati — am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
